Pojdi na glavno vsebino

Dovoli si

Morda si prepovedujemo, kar nas osrečuje, ker smo navezani na zamero.

Sreča narekuje, da si dajem najlepše in da si dovolim živeti brez bremen. Na primer brez naloge, da moram dolžnika opozarjati na njegove grehe.

Ga spreobračati in učiti. Pojasnjevati, kaj mi je storil. Njegova naloga je, da išče odgovore za svoje ravnanje. Moja je, da čutim svojo vrednost. Da uživam, kar mi daje lepega. Da odložim, kar mi je prizadel, v oddelek za postopno obdelavo in se s tem ukvarjam po malem in dolgoročno in samo takrat, ko želim narediti še en korak naprej glede reševanja

Odnosov nikoli ne uredimo z eno potezo. Ne zahtevajmo tega od sebe.

Zato si dovolim biti srečna v izsekih razumevanja in čistega stika in si dovolim dati v oklepaj, kar trenutno ni na vrsti.

Odnose gradimo leta in leta.

Ali si dovolim preživljati ves ta čas v odprtosti za vse, kar je? Ali pa me zahtevnost priganja, da moram mučiti sebe in drugega, dokler ne bo vse rešeno? Si dovolim biti srečna brez pogledovanja v razloge za nezadovoljstvo? To ne pomeni pozabiti ali pometati pod preprogo. Pomeni imeti od življenja vsak hip največ. Si dovoliti radost v izobilju in brez strogega pogleda Sodnika, ki nikoli ne počiva.

V radosti je toplo in svetlo in samo v njenem zavetju se potem dogaja, kar mi bo pomagalo.


Oznake: osebni razvoj zamera veselje


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...