Pojdi na glavno vsebino

Dotik ljubezni

Telo želi priti do besede in sodelovati, ne topo služiti.

Če imamo koga radi, se zanj zanimamo. Opazujemo ga, sprašujemo, česa si želi. Sočustvujemo in zanj naredimo iz srca, kar zmoremo, ko se izpove. Nekaj malega, kar je občuteno in možno.

Naše telo čaka na našo ljubezen, čaka, da se ustavimo in ga povprašamo, česa je potrebno. Čaka na pozornost in na dotik.

Kaj pravijo ramena? Kaj jim je težko nositi in kaj si želijo vsaj kdaj odložiti? Kaj jim lahko že danes pomaga?

Poglej to breme in se ga dotakni … zdaj, ta hip, ker je to ljubezen.

Kaj pravi hrbet?

Katero jezo bi rad izrazil? Katero tolažbo bi rad dočakal?

Poglej to žalostno jezo in se je dotakni s toplino in razumevanjem ... zdaj, ta hip, ker je ljubezen preprosta in velikodušna v malenkostih.

Kaj pravijo roke?

Česa si ne upajo vzeti, kam se ne upajo iztegniti?

Dotakni se boječe roke, da lahko začuti tvojo pozornost in da njeno upanje oživi ... zdaj, ta hip, ker ljubezen ne odlaša z nežnostjo.

Vse se začne z najmanjšim dejanjem, ki telesu pove, da ni pozabljeno.

In telo nas začuti, se premakne ... življenje vzdrhti v vsaki celici.

Dotaknimo se svojega hrepenečega telesa, da bo lahko podpiralo naše življenje.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...