Pojdi na glavno vsebino

Dopust kot stanje duha

Sodobni ljudje znamo spremeniti tudi dopust - kot še marsikaj drugega - v moro. Namesto da bi sledili globljim občutkom in temu, kar nam narekuje naša osebnost, se vživljamo v modne ponudbe, ki nas obsedajo, ali padamo v predpisane miselne vzorce o tem, kaj vse naj dopust bo. Kratko besedilo vam ponuja nekaj oddiha.

Leto ima 365 dni zato dopust ni edina, sploh pa ne glavna priložnost za velike dosežke. Dopust ni čas, ko moramo vse spremeniti, vse užiti, se čim več naučiti, ničesar zamuditi, dokazati, kaj veljamo in znamo, opraviti s preteklostjo in še kaj. Zahtevati od sebe, da se bomo v tednu ali dveh prenovili ali zablesteli kot še nikoli, je notranja prisila in izraz nespoštovanja do sebe in do naravnih ritmov. Zakaj bi vedno vse jemali kot svojo prvo in zadnjo priložnost ter živeli na izpitu tudi poleti? Saj ne vemo, kdaj se bodo res pojavile naše priložnosti ... in prav tako vsi vemo, da se notranji preobrati zgodijo nenapovedano in v najbolj nepričakovanih okoliščinah. Dopust tudi ni čas, ko se moramo obvezno noro zabavati in krasno imeti ter seveda zavidati vsem tistim, ki jim to uspe ... Notranja prisila, ko vsa svoja pretekla nezadovoljstva in vse hrepenenje po sreči zlijemo v dopust, ki naj jih čudežno poteši, nas vleče v trpljenje, saj izvira iz norega strahu, da bomo zamudili svoj čas. Nimamo kaj zamuditi, življenje je polno presenečenj ...če se na dopustu ne bomo zabavali, se bomo pač kdaj drugič. Iskanje odličnega počutja za vsako ceno nam daje občutek, da smo nesposobni, potonili bomo v zamorjenost in zavračanje sebe. Ali res hočemo biti tako nesočutni do sebe, da bomo dopust spremenili v samoočitanje? Da bomo ves čas ocenjevali sami sebe, ali smo na višini svojih (neljubečih) pričakovanj? Odprtost za vse, kar srečujemo, nas osvobaja in razrešuje morečih dolžnosti, ki si jih sami nalagamo. Dopust je priložnost, da si podarimo svobodo. In končno: kako naj kaj odkrijemo, če smo določili, kaj se mora dogajati? Mislim, da je najlepša priprava na dopust, da si vsak dan vzamemo nekaj dopustniških minut. Pogreznemo se v tišino, pozabimo na vse skrbi in se predamo razkošju notranje svobode, nepričakovanih in prezračenih misli. Zaživimo vsak dan svoje počitnice, tiste, ki jih lahko ustvari naša - samo človeku dana - duhovna svoboda. Tako lahko vadimo pravo stanje zavesti, tisto, v katerem nam nihče ne more narekovati, kaj, kako in čemù naj se podajamo sem in tja ter doživljamo to in ono. Sproščanje se začne s tem, da ga uvajamo v vsakdanje življenje in tako izkusimo, kako blagodejno nam spreminja pogled na svet. Večne počitnice so stanje duha, ki nam je dosegljivo vsak dan, a ga ni mogoče ne naročiti in tudi ne kupiti ali odrediti. Nobenega kraja ni, ki nam ga lahko pričara. Sanjski dopust je to, da si upamo vsak dan sanjati polnost svojega življenja, zapuščati svoj zapor, obiskovati kraje svoje svobode in se odpravljati v neznano brez strahu. Na tak dopust lahko odjadrate brez denarja in brez dovoljenja kogarkoli ... Srečno plovbo skozi poletje vsem!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...