Pojdi na glavno vsebino

Naučimo se deliti, da bo dovolj za vse ... ali o dediščini

Naučimo se deliti, da bo dovolj za vse ... ali o dediščini

Življenje išče mir in le mir rodi obilje za vse.

Želja, da bi imeli več, je nekaj izjemno močnega v ljudeh. Ko je treba kaj deliti, se pošast prebudi.

Pregovorne razprtije okrog dediščine poznamo vsi. Stare hiše, ki razpadajo, ker se bratje ne morejo dogovoriti, koliko pripada vsakomur od njih ... uničenje kmetij, podjetij, trgovin, ker ga pohlep razgrabi ali nevoščljivost razje ... Tega sem videla veliko, tega je veliko videl vsak od nas.

Nekateri se prerekajo zase, drugi pravijo, da se potegujejo zato, ker se borijo za svoje otroke, tretji za pravico in načela, četrti v imenu nekega načrta, ki so se mu zavezali ... malokdo pa pogleda vase in se vpraša, kaj ga v resnici žene. Kajti žene nas predvsem vse, kar smo kot otroci dojemali kot krivično in kruto.

Temeljno in bistveno dejstvo je, da se misel, da nam kratijo naše pravice, vedno povezuje z ranjenim otroškim ponosom (ki kliče po vračanju hudega) z neuslišanostjo otroka, ki ga starši ponižujejo, prezirajo ali preprosto pozabljajo. Vsi to nosimo v sebi. Občutki nevrednosti, razvrednotenosti, grenka jeza, strupeni obup ponižanih in razžaljenih ... iz davnih časov ... priteka v današnji sveži, novi dan in nas vklene v svoje verige. Tam ostanemo lahko za celo življenje. Zgodba se nikoli ne konča, ker ne vidimo, da smo v njej. Mislimo, da živimo v sedanjem trenutku in da je svet do nas spet in spet obupno nesramen ... kot je vedno bil.

Ker se trenutno ukvarjam z marsikom, ki se trenutno muči s temi stiskami, bi rada podčrtala, da izhod obstaja, a da se začne v pogledu vase. O tem je med drugim veliko napisanega v Veri vase in Josipa je veliko raziskovala glede poti iz teh zagat.

Ponižanost, želja, da se uveljavimo enkrat za vselej, naboj, s katerim razmišljamo o sorodnikih, ki bi jim zavili vrat ... vse to so sence na srcu. V denarne zadeve bomo lahko pogledali jasno in častno le, če bomo odložili zgoraj nakazane občutke oziroma jih opazili, raziskali in preobrazili v tisto, kar izbiramo, želimo in prepoznavamo kot pravično zase in za svet. Potreben je čas in potrebna je skupnost, ki nas podpira in tudi išče izhod v spoštovanje, če že ne v ljubezen.

Lahko se potegujemo za več, če modro ugotovimo, da nam pripada. A potegovati se v miru, jasnosti in ustvarjalnosti je čisto drugače kot biti v vojni in se krvavo boriti z odvetniki in sodišči.

Učimo se potegovati za vse, kar nam pripada: modro, vešče in pravično. Priznajmo si, da tega e znamo. Vprašajmo za podporo prave ljudi in svoje srce. Naučimo se tudi mi sami podpirati druge, ki so se ujeli v to past. Delujmo po majhnih korakih, z lahkimi, domišljenimi in modrimi potezami.

In svet bo manj sprt in sovražen tudi z našim prispevkom.


Oznake: osebni razvoj denar

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...