Pojdi na glavno vsebino

David in Goljat ali sesuti mit obveznega varčevanja

Kako študent ekonomije odkrije napako in postavi na laž svetovne avtoritete zategovanja pasu (ki to priznajo). In kaj to pomeni za nas.

Študent ekonomije Thomas Herndon (28 let) je v svoji doktorski diplomski nalogi (Razvoj v času zadolženosti) moral preveriti podatke dveh svetovnih avtoritet (Reinhart in Rogoff s Harvarda) o tem, kako dolg v državi vpliva na njene možnosti preživetja in razvoja. Njuna teza je namreč bila: če dolg presega notranji dohodek dežele za 90%, bo dežela bankrotirala. Iz tega seveda sledi, da so nujni kruti varčevalni ukrepi, saj gre na življenje in smrt. Te teze so se v bistvu oprijele vlade in vsi vidimo, kaj počnejo v Evropi v imenu nujnega varčevanja.

Ko je Thomas začel preračunavati, je opazil, da se računi ne izidejo tako, kot sta strokovnjaka navajala. Stopil je z njima v stik in dala sta mu vse vire in podatke. Tako je nazadnje preveril, da sta naredila dve banalni napaki (izpustila iz seznama obravnavanih držav tri važne dežele, ki se dobro razvijajo kljub visoki zadolženosti, ter prezrla zamenjavo vrstic v tabelah). Drugače povedano: nujnost togih varčevalnih ukrepov, kar so tako ZDA in Evropa sprejeli kot čisto zlato, ker naj bi bili tik pred zdajci, pred katastrofo… nima osnove. Oba avtorja sta priznala napako in objavila sta kolumno v New York Timesu. Nobelovec Paul Krugman pravi, da je Thomas demantiral najbolj upoštevano raziskavo zadnjih let.

To novico vam navajam zato, ker po moje opozarjajo na več dejstev, ki se nas tičejo.

V zadnjih letih je več mladih ljudi s preprosto genialno potezo podrlo stare načine prodora na svetovni trg (primer Facebooka, aplikacij, you tube kot oglaševalna agencija brez stroškov…). Stara garda na oblasti se seveda ni pripravljena vprašati, ali naj damo prostor mladim, ki očitno vidijo, kar mi ne, so prožni, so bitja prihodnosti.

Starejša generacija drži svet v rokah, manipulira s številkami in vzpostavlja red po svoji meri brez samospraševanja. Prav neverjetno je, kako so mnogi politiki brez fantazije, brez želje, da bi upoštevali novo, ki se rojeva. Prostor dajejo samo tistim starim mladim, ki so njihove kopije in svetom mladih idej nimajo več stika.

Mislim, da bodo mladi mladi kmalu pometli z vsem tem. Goliati imajo močvirje pod nogami, Davidov pa je vse več in meni je lepo pri srcu, ko mislim, da bo svet njihov.

Poleg tega se mi je utrnila misel, da ne zaupamo več svoji pameti. Vsak človek ve, da s samim varčevanjem samo shiraš in da varčevanje ne v čustvih ne v zdravljenju česarkoli in zato tudi v gospodarstvu - ne privede do obilja. Vse področja našega delovanja so manifestacije živega in zato jim vladajo zakoni življenja. Potrebno je več življenja, ne manj, kot postane hudo, več vitalnosti, ne pa manj.

To je tudi predlog za vsakoga izmed nas.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: zanimivo


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...