Pojdi na glavno vsebino

Daj toliko, kot drugi lahko sprejme

Naša želja po dajanju ni vedno skladna s potrebami drugega.

Včasih smo polni svojega obilja, vse možnosti nam sijejo naproti, prekipevamo od želje, da bi to delili.

Drugi pa je zakopan v svojo senco in si danes ali ta hip ne želi ven. Ne more. Noče. Vseeno je. Sporoča mi svoj NE.

Lahko ga povabim ven, lahko kaj ponudim po njegovi meri. A ne morem si pričakovati, da bo zajel, okušal in se mi nasmehnil, ker prinašam dar.

Drugi je svoboden. Doma je v svoji resnici tega trenutka. Morda v svojem prepričanju, da ni možno nič. Morda celo želi, da mu pritrjujem v njegovi obupanosti.

Lahko obmolknem. lahko se umaknem. Lahko mu podarim samo hip razumevanja. Lahko se odpovem svoji želji, da bi med nama nastal stik. On mi ni stopil naproti in jaz ostajam na svojem bregu. A odprtih rok.

Moj dar ostaja v meni. Še naprej me veseli, kar imam. Nikoli ni odveč, kar želim dati. Ponudim ga lahko drugim, drugič in drugje. Premaknem se tja, kjerv čutim nove  priložnosti.

Dar, ki ga zmorem ponuditi,  je milost, ki jo nosim v sebi, in me osrečuje. Nihče ga ne more razvrednotiti ali izničiti. Lahko pa ga zavrne. A zavrnjeno zlato ostaja zlato in ostaja moje bogastvo.

Zato se veselim tega, kar lahko ponudim, pa naj bo sprejeto ali ne.

Spoštujem drugega, ki ne more ali ne želi vzeti. Vživim se v to, kar ON zdaj potrebuje..

Morda to, da se umaknem in utihnem. Da ve, da je sprejet v svoji nedostopnosti.

Lahko se ućimo dajati brez grenkobe in brez žalosti. Drugi ni dolžan nič vzeti. Mi pa nismo dolžni vedno razumeti, česa si želi.  Naj med nami zaveje lahkost, milina prostosti med dušami.

Dajanje zahteva veliko modrosti in skromnosti, veliko resnice. Zato se ga vsi šele učimo. Vsak dan.


Oznake: osebni razvoj dajanje spoštovanje


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...