Pojdi na glavno vsebino

Da in ne

Nismo vajeni, da bi se občutili, ko rečemo da ali ne. Ne izbiramo zares. Potrebna je vaja!

Telo se zelo drugače odziva, ko nam je kaj všeč ali ne. Ko si česa želimo in doživljamo kot blagodejno, doživljamo organsko vznemirjenje, ki daje občutek moči in podžiga delovanje. To je mogoče tudi meriti: tako se na primer električna napetost na koži poveča, če je dotik prijeten in si tiste bližine želimo … upade pa, če stika ne želimo.

Toda ali smo sploh pozorni na to valovanje napetosti? Če si ne vzamemo časa in se ne usmerimo v občutenje telesa, niti ne opazimo, kaj se nam dogaja.

Zato navadno odločamo na podlagi mentalnih korakov. Kar je logično ali obvezno, kar se vsiljuje kot nujno, tisto tudi naredimo. Največkrat pa to nima nobene prave zveze s tem, kar narekuje telo.

Stokrat na dan se je treba odločiti:

  1. naj naredim prej to ali ono?
  2. naj to povem ali naj molčim?
  3. naj sprejmem to obveznost ali ne?
  4. naj grem tja ali naj grem drugam in za koliko časa?

Vse te odločitve bi bile lažje, če bi se posvetovali s svojim telesom. Predlagam vam, da to delate čim večkrat dnevno. Ugotovili boste vsaj dvoje: da je veliko več možnosti, da izbirate, kot si zdaj mislite, in da vse poteka z veliko manj truda, če vedno izbirate, ne pa prenašate, da se vam karkoli dogaja.

Manj se zavedamo svoje svobode, bolj nam polzi iz rok. Prav danes sem govorila z žensko, ki je izredno izmučena, in sem ji predlagala vsej pet variant za možni počitek. Vse so bile zanjo »nemogoče.« Tako je z nami: najprej je treba skromno ugotoviti, kako smo si zaprli vse izhode in določili, kaj vse ni mogoče. Šele potem se obzorje odpre.

Poglejmo nebo nad seboj in bomo videli, kako odprt je naš osebni prostor, če ga gledamo iz višine.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...