Pojdi na glavno vsebino

Čudežni trenutek lepote

V knjigi Piera Ferruccija Lepota in duša me je navdihnilo kar nekaj odlomkov. Posredujem vam njegovo misel, ki se me je najbolj dotaknila, in še nekaj svojih.

Lepota nam pomaga, da smo resnično tu in zdaj, ker v prevzetosti izgine želja, da bi bili kje drugje. Ko nam uspe, da se potopimo v zvezdnato nebo, v ognjen zahod, v neskončnost jutranjega gozda … smo končno tu. Čeprav za kratek hip končno le stopimo v ta svet in mu pripadamo zares, do dna. Končno naredimo korak iz zagledanosti v svoje težave in prepoznamo neskončnost lepote, ki daleč presega vse naše skrbi.

Podobne izkušnje imajo moč, da nas globoko obnavljajo in prerodijo, čeprav ni jasno, kako. Vemo, da se na primer imunski sistem močno odziva in aktivira, v možganih pa se pospeši razraščanje in množenje antidepresivnih receptorjev.

Pa še moja misel.

Verjetno gre v intenzivnih izkušnjah lepote, ki zajamejo dušo in telo, še za kaj globljega na kvantni ravni. Zdi se, kot da to posebno milostno stanje spreminja čas in prostor in nas « prestavlja« v druge dimenzije. Drugače bi si težko pojasnili znano epizodo pianista, ki je imel bolečo artrozo v rokah in ni mogel niti jesti, ko pa je sedel za klavir, je lahko igral celo uro brez težav … tako kot tedaj, ko je bil mlad in zdrav.

Polni smo neznanih virov moči, ki jih še ne poznamo, in odkriva nam jih doživljanje lepote. V ljudeh, v ljubih predmetih, v knjigi, v ptičjem petju, v travi, ki odganja …

Skromnost in hvaležnost v iskanju lepote je gotovo eden od načinov, da dosežemo kaj osrečujočega v tem dnevu.

Zakaj?

Ker nam omogoči, da segamo po obilju, ki se ponuja. A možnosti so vidne le s pogledom, ki presije meglo in sreča lepoto onkraj vsega.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...