Članki
Drage bralke in bralci, arhiv vseh člankov je odslej nedostopen in bo na voljo v zborniku, ki ga boste lahko naročali.
Novi tedenski članki bodo vidni kot povzetek, celoten članek pa bo na voljo v zborniku, ki bo izhajal dvakrat letno.
Ko imamo malo prostora
Razkošno razpolaganje s prostorom je zelo lepa izkušnja obilja in svobode. A obstaja tudi obilje malega in najmanjšega. V današnjem času pohlepa brez mej je bogastvo skromnega skoraj nepoznana izkušnja. To se dogaja tako po telesu kot s čustvi. Čuteči ples omogoča stik s tem potopljenim svetom človekove svobode v najmanjšem, vera vase pa ustvarjalno raziskuje prehode, ko se zdi, da so vse poti zaprte.
Ne odtrgaj se prezgodaj
Kdor se žrtvuje in odpoveduje in ob tem čuti veliko bolečino, kot da ruje iz sebe srce, v resnici še ni pripravljen na korak, ki ga hoče izpeljati. Kar je dopolnjeno, se mehko odlušči. Pecelj se do jeseni posuši in jabolko zdrsne v travo, ni ga treba trgati na silo. Včasih dojamemo, da sanje niso dosegljive za naše moči in razmere in da je modro izbrati odpoved.
Biti kos nepošteni igri
Če je soigralec nepošten in tega ne prizna, je z njim mogoča poštena igra? Poštenosti odnosa drugega do nas ne moremo določati sami. Naše poštenje drugega ne naredi poštenega, če to noče biti. Poleg tega se ljudje pogosto sploh ne zavedajo, da niso pošteni.
Rojeni za dajanje, rojeni za prejemanje
Rodimo se različni. Ena od globljih razlik je nezavedno, močno nagnjenje nekaterih k temu, da bi dajali in da jim je blagor drugih pomemben. Naravno čutijo potrebe soljudi in znajo narediti kaj, kar jim dene dobro. Nekateri pa se rodijo z močno težnjo, da bi prejemali. Veliko si želijo od drugih: podpore, priznanja, druženja, zamisli. Vse v njih zaživi, če to prejemajo, vse ugaša, če dobijo premalo … in skoraj vedno je premalo …
Načrt, breme ali veselje?
Načrt, ki ga občutimo, kot breme, siljenje, obveznost ... dolgoročno ne deluje. Manjka mu zagon življenja, vitalnost, ki poganja rast vsega živega. Brez svobode nič ne odraste.
Tudi počitek je obilje in rojeva srečanje
Zadnje čase je pojavov izčrpanosti in bolezni med mladimi ženskami vse več. Med službo, otroki in izobraževanjem, ker želijo napredovati, ne najdejo časa za oddih, spijo vedno premalo, vsemu skušajo biti kos in tekajo za časom. Tudi moški doživljajo iztrošenost, seveda na svoj način. A človeško telo je zgrajeno za nego življenja, za izmenjavo, za poslušanje najtišjih želj, za lahkost in radost. Kako zavarovati naše življenje?
Dokazno gradivo o naši vrednosti
V naši tradiciji je vrednost trpljenja zelo očitna, a vnaša veliko moralno zmedo, če mislimo, da je bolečina vrednost sama na sebi. Nelson Mandela je presedel večji del odraslega življenja v zaporu, a čim se je znašel na svobodi, je vse svoje sile goreče posvetil svetu, v katerega je verjel. Zavzel se je za pravično obravnavo preteklosti, a nikoli ni nastopal kot mučenik. Velike nas ne naredi tisto, kar smo prestali, ampak kako znamo ob vsem tem zajeti obilje življenja okrog nas in v nas, ki je neizčrpno.
Biti z drugimi in ostati jaz
Pristno občutenje sebe v odnosih je bistveno zato, ker nas vodi tja, kjer se počutimo dobro, sredi čustvenega obilja, in zato damo najboljše od sebe. To ni vedno možno, a pomembno je, da čim manj hlinimo dobro počutje z vsemi in da nas v stikih vodi predvsem jasno čutenje, kako nam je zares.
Spoštujmo svojo ranljivost
Do svoje ranljivosti imamo pogosto mačehovski odnos. Ne maramo je, ker nam izpostavlja našo odvisnost od drugih, ni nam v čast, tako smo bili vzgojeni. Seveda, v ponos nam je moč, neranljivost pa se zdi imeniten dosežek uspešnih ljudi. Nič jim ne more do živega … Ali pa gre v resnici za šibkost?
Obračanje k luči
Prižiganje lučk med prazniki, a tudi med letom, ima globok pomen. Kadar realnost ne nudi potrebne svetlobe, smo izumili način, da sami ustvarimo luč. Človekov organizem živi od sonca in to zavedanje nosimo globoko v sebi kot biološki zakon. Prižigati pa je važno tudi notranjo luč in tega se premalo zavedamo.