Pojdi na glavno vsebino

Brezdelje je umetnost

Živo brezdelje nas prenavlja, lenoba nas ubija.

Nekateri pravijo, da je človek po naravi len. Ne verjamem, poglejte zelo majhnega otroka, ki je še blizu naravi. V njem se zamenjujeta le počitek in živo zanimanje za življenje. Nikoli ga ne bomo videli ždeti in se dolgočasiti, saj nenehno osvaja svet. Vsak hip, ko je buden, je delaven. Če pa ni zaposlen, se zna zamakniti, cel izgubiti v opazovanju ... Skratka, občutenju se predaja z vsemi svojimi silami. Lenoba pa je stanje, v katerem čutimo odpor do življenja in gojimo brezčutnost. V lenobi se borimo s svojo željo, da bi polno živeli, vse zavore so dvignjene, upiramo se vsemu, kar nas vleče za seboj v premike, v nove korake. V lenobi smo težki, naporna je in utrujejoča. Zato je človek, ki cel dan lenari, zvečer fizično izmučen, duševno pa naveličan vsega in sebi odveč, jezen nase in na cel svet. To nam jasno pove, da v lenobi ne uživa noben del naše osebnosti, pa tudi, zakaj vse religije in duhovne discipline vidijo v lenobi nekaj, kar človeku škodi. Toda tudi storilnost je oblika odpora do življenja, drugi pol, drugi obraz trpnosti brez srca. Tudi v storilnosti nas nič ne zanima zares, v našem delu ni navdušenja in občutenosti. Garanje, priganjanje sebe in malikovanje dolžnosti nima nič z ustvarjalnim delom. Ženemo se in smo morda tudi uspešni, a v nas se oglašajo - prav tako kot v zdolgočasenem in lenobnem človeku - praznina srca, jeza, zavračanje sebe, razdraženost in izčrpanost. Sproščeno brezdelje pa je čas, ko uživamo svobodo z močnim srcem in sijočimi očmi. Lahko ležimo na travi ali na plaži in ne počnemo ničesar, a v nas je vse živo, porajajo se pisane misli, želje, vizije. Preplavlja nas mir, ki je poživljajoč. Čutimo, da ni treba delati, a obenem čutimo tudi, da je to, kar se nam dogaja, še več kot delo ... neka drugačna polnost. Čutimo zagon, ki nima jasnega cilja, a nas prebuja v celoti. Dopust je lepa priložnost, da občuteno doživljamo in prepoznavamo svoje premikanje med lenobo, brezdeljem, prisilnim in svobodnim delom, raziskujemo in se odločamo, v katerem od teh svetov želimo živeti. V nobenega od teh svetov nismo prikovani, v vsakega je mogoče tako zapluti kot tudi izpluti iz njega. V tem je naša posebna moč, saj smo ljudje svobodna bitja. Stopimo v veter in izbirajmo svojo smer vsak hip.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...