Pojdi na glavno vsebino

Brez ščita ni življenja

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Brez ščita ni življenja

Ko poslušamo krivične obtožbe, ko letijo strupene puščice na naš račun ... je to dobra priložnost, da vadimo trdnost. Občutke osramočenosti in krivde se lahko naučimo preprečevati.

Krivična kritika, surova beseda, neupravičena obtožba ... vse to je napad. V telesni govorici bi temu lahko rekli, da prileti udarec.

Telo doživi bolečino ali izgubi ravnotežje, če se ne umakne. Če pričakamo udarec na mestu in ne storimo prav ničesar, bo bolečina oziroma poškodba neizogibna.

Če ulovimo ravnotežje, če dvignemo ščit, če odskočimo - poškodbe ne bo!

Prav na isti način se lahko izognemo (ali pa ne) občutkom ponižanja in prizadetosti pred krivico. O vsem tem je vredno razmišljati, ko mislimo, da nas je kdo ranil ali podrl.

Smo udarec pričakali v drži žrtve, odprtih rok in nebogljeno? V drži človeka, ki ničesar ne ukrene v svoj prid? Smo pričakali žalitev milo stoje na mestu in ne da bi zavarovali svojo integriteto? Ali naj se čudimo, da je udarec dosegel svoj cilj?

V vseh teh primerih temeljno vprašanje ni, kaj je storil drugi. Bolj nam koristi razumeti, kaj smo storili mi, da bi ostali na nogah, in koliko smo spretni v samozaščitnih tehnikah ... in koliko si sploh dopuščamo samoobrambo.

Ali nemudoma dvignem ščit v sebi, ko se mi približa kdo s solznimi očmi in očita, da si drznem iti svojo pot?

Ali nemudoma dvignem ščit v sebi, ko se mi približa kdo, ki me zaničuje in hoče zlorabiti?

Ali nemudoma zavarujem svoj občutek pravice do spoštovanja, ko me kdo osorno in grobo nahruli?

Ali vidim prihajajoči udarec, pa ničesar ne storim zase?

Pogosto ugotovimo, da se s svojim samospoštovanjem sploh ne ukvarjamo, medtem ko se intenzivno ubadamo s tistimi, ki nam ga rušijo, in jih opazujemo, tuhtamo o razlogih, se trpeče pritožujemo nad svetom ... Če ne dvignemo ščita, če ne znamo varovati občutka, da smo veliko vredni in spoštovanja vredni ... potem je čas, da se izurimo v samoobrambi. Sami ali z dobrim učiteljem. Sebe je treba poklicati na pomoč - in se odzvati. Da ne bomo ovčke, ki begajo in iščejo svojega varuha, prikličejo pa vedno samo volka, ki išče tavajoče jagnje.

Samoobramba ni tesnobna opreznost, je modra drža človeka, ki pozna zlo in ga prepoznava, ko se bliža. Varni na svetu postajamo šele, ko se skromno učimo samoobrambe miroljubnih in vemo, da pred spretnimi napadalci ne moremo improvizirati.


Oznake: osebni razvoj varnost


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...