Pojdi na glavno vsebino

Bodimo pisani

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Bodimo pisani

Možni so le zelo različni trenutki, a to je dovolj za občutenje izpolnjenosti.

Če si obupno prizadevamo, da bi nam bilo vsak hip lepo, postane življenje muka in razočaranj ne bo nikoli zmanjkalo.

Če pa stopimo v svoj živi mozaik, dobi vsak občutek svoje mesto in služi razvoju naše osebne zgodbe.

Veselje in žalost v enaki meri prispevata, da smo edinstveni.

Pomembno je le to, da se ne zagozdimo v enem samem občutku ali čustvu. Na ta način namreč otopimo in vse se pogrezne v eno samo sivino večno istega. Vedno veseli, večno žalostni, nenehno jezni in grenki, neumorno navdušeni brez predaha ...

Če pa smo vse, potem je živjenje pisano kot živahen travnik, na katerem se dogaja vse mogoče. Zemlja vse sprejema in skrbi, da življenje deluje v usklajevanju trnja, suhih trav, novih cvetov, semen, žuželk vseh vrst ... nič ni odveč.

Nič ni potrebno skrbeti, da bi bili srečni. Dovolj je, da pristno živimo, odkrivamo svojo resnično naravo, se povezujemo s pravimi ljudmi in se učimo dobro živeti ob tistih, ki so zelo drugačni ali nenaklonjeni našemu čutenju. Če pa tega ne znamo, se lahko učimo celo življenje. Le kdo nam to lahko prepreči?

Trenutki radosti nas čakajo vsak dan, če smo resnično živi, tako kot sonce vsak dan ponudi svoj sijaj vsem, ki se oziramo tja, od koder sveti. Sreča je samo EDEN od načinov, da smo izpolnjeni!

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...