Pojdi na glavno vsebino

Bodi drevo, ne bršljan

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Bodi drevo, ne bršljan

Ženske rade prelagajo na moške odgovornost za zadovoljstvo nad svojim življenjem.

"Nesrečna sem zaradi njega. Ker me on ne ljubi tako, kot potrebujem, se ne doživljam več kot ženska ..."

To je pogosta drža ženske, ki ji manjkajo nežnost, posluh, dotik, čuteča moška bližina ... kljub temu, da živi v paru.

Tak samogovor je naša zgodovinska dediščina in velika samoprevara.

Samo on te lahko prebudi, osreči, oživi, odpelje na lepše. To je bistvo sanj o princu na belem konju. V resnici pa je bogata ženskost nekaj, kar je potrebno razviti samostojno in je sad odkrivanja svojih posebnosti. Svet doživljanja in delovanja kot ženska, kot samostojna osebnost, kot posebno in dragoceno bitje - to je samo naša naloga. To svojo vrednost in svoja odkritja o sebi lahko potem ponudimo in s kom delimo, a tega ne ustvari partner. Naše notranje bogastvo, naša identiteta je sad iskanja v mnogih odnosih in v ustvarjanju.

Kdo sem, kaj želim dati svetu, kakšna je moja pristna narava? Tega odgovora mi ljubljen moški ne more dati. Kaj me ruši in ni moj svet, kaj me najbolj veseli in mi daje največjo moč, tudi tega nam ne more razkriti. Samo svet odnosov okrog nas, samo lastno raziskovanje v mnogih stikih in izkušnjah nam lahko pomaga odkriti neizmerni svet, ki je v nas.

Mnoge ženske iščejo ta odgovor v izobrazbi, v živahnem kulturnem in družabnem življenju, na potovanjih. Vse to seveda pride prav, a to je nadgradnja. Kaj iskati v izobrazbi, stikih in poteh po svetu, kar nas gradi v naši enkratnosti ... to dojeti je bistveno, to je vir veselja nad svojim življenjem, a to je tudi velika umetnost.

V ta odkritja nas lahko povede le naš notranji kompas, ki pa si ga je potrebno šele ustvariti z lastnim delom. V sebi razkritem telesu, v pristnih občutkih, v srčnih signalih je smer, nikjer drugje. V resničnih stikih, ki jih tako prečiščene zmoremo, se prižgejo luči na temni cesti, ko nam ni jasno, kam. Ko se nehamo ukvarjati s tem, kako popravljati druge, se začne osebna ženska rast.

Ženska duša je vedno na poti, če je zvesta sebi. V iskanju resnice, v nenehni težnji, da bi zavarovala najboljše v sebi in drugem. Ob podpori moškega je vse to seveda veliko lažje. Moški svet nam je potreben in če ga poskusimo izključiti ali razvrednotiti, ugasnemo.

Iščimo ploden, iskriv stik z moškim, a negujmo svojo lastno moč. Ne bodimo bršljan. Dvojina je rodovitna za oba le, če v njej stojimo kot drevo ob drevesu.


Oznake: osebna rast samostojnost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...