Pojdi na glavno vsebino

Besede so žive in delujejo na nas

Oglejmo si osnovne načine, s katerimi besede delujejo na nas in usmerjajo. S tem, da postanemo občutljivejši do besed, ki jih poslušamo ali izgovarjamo, lahko pomembno vplivamo na svoje čustvovanje in mišljenje, kar pomeni, da lahko preusmerjamo svoje odnose in življenje. Članek ima tudi prilogo s primeri.

Besede delujejo na telo

Vsaka beseda povzroča spremembe v telesu. Beseda drugih se nas dotakne enako živo kot dotik. Če je dobra, nas poboža, če je osorna in grenka, nas zaboli, rani, ohladi, zmrazi. Lahko doseže, da se nam tresejo kolena, lahko nam upogne hrbet, lahko pa nam vlije moč, da se dvignemo, nam da zaleta in prikliče željo po uporu in vztrajanju. Otroci v družinah, v katerih ni toplih besed in dialoga, dobesedno obolevajo od pomanjkanja srečnih občutkov v telesu.

In zakaj se odrasli tako radi pogovarjamo s prijetnimi ljudmi? Tudi zato, ker prisrčen pogovor spremeni naše občutenje telesa: dobesedno čutimo, kot da smo spili krepilni napitek. Govorimo (mislimo) v svojem jeziku ali v vcepljenem jeziku? V otroštvu smo slišali veliko besed: vsaka se je naselila v naše telo in danes jo nosimo v sebi. Kaj smo predvsem slišali? Vzpodbude, karanje, očitke, zahteve, nežnost, pohvalo, toplino ...? Naše telo je stkano iz besed, ki so jih zasejali v nas. Kako so izgovarjali naše ime, kako zvenimo v svojem imenu? Kateri občutki nas zajamejo? Besede otroštva živijo v nas, nam dajejo moč ali pa nam zastrupljajo kri. Morda nam dajejo jasnost misli, morda pa nas strašijo, begajo, razžirajo in zastrupljajo. Ko odrastemo, lahko začnemo izbirati, kaj naj ostane živo v nas, kaj pa naj vene, ker ni prav, da je bilo posajeno ...

Pravico in dolžnost imamo, da govorimo s seboj v jeziku, ki je naš jezik, svobodno izbran jezik našega lastnega življenja. To naj bo jezik, s katerim zdravimo svoje telo in ga odevamo v ljubezen.

Postati občutljivi za svoje misli in besede

Najhitreje opazimo vpliv besede, če opazujemo svoje dihanje. Sprememba dihanja pod vplivom besed se sproži v možganih in se razprede po celem telesu, po vseh organih, prodre v vsako celico. Dihanje na primer zelo vpliva na glasilke, saj po telefonu takoj začutimo žalost ali pa nasmeh, ki ga sicer ne vidimo. A glas izda čustvo, ki je v njem. Sprememba dihanja zelo lepo prikaže, kaj se resnično dogaja v nas. Beseda, ki povzroči olajšanje, razširi prsni koš, sprosti grlo in glasilke, poživi ožilje ter poglobi dihanje.

Po pogovoru, v katerem smo slišali dobre besede in doživeli podporo, je naša krvna slika spremenjena, v telesu imamo več protibolečinskih snovi in obrambne celice delujejo bolj živahno.

Vaja

Dihamo sproščeno, globoko in z zaprtimi očmi. Opazujmo, kako se spreminja dihanje in stanje prsnega koša in grla, ko si izgovorimo v mislih naslednje besede.

  • Človek, ki ga imam najrajši na svetu ... (Kaj čutite v telesu, kaj se dogaja?)
  • Človek, do katerega čutim veliko zamero, se ga bojim ali se na znam braniti pred njim ... (Kaj zdaj čutite v telesu, kaj se dogaja? Opažate spremembo?)
  • Tiha, topla poletna noč, polna zvezd, počitnice ... (Kaj čutite v telesu, kaj se dogaja?)
  • Delovni dan, služba ... (Kaj zdaj čutite v telesu, kaj se dogaja? Opažate spremembo?)

Vsaka misel, vsaka beseda priklicuje vse spremno dogajanje. Moč ponavzočenja deluje skozi vsako besedo, predvsem skozi besede, ki človeku veliko pomenijo, ker ima v zvezi z njimi veliko izkušenj, dobrih ali slabih.

Ne diham, torej ne čutim

Sprememba dihanja pa tudi brani pred občutki, ki jih v nas priklicujeta določen človek ali okoliščina. Če nočemo čutiti ljudi ob sebi ali samih sebe, začnemo dihati zelo plitvo in tako otopimo. Če nočete vedeti, kaj čutite, potem boste govorili površno in neobčuteno, ker boste hoteli, da telo čim manj čuti in sporoča. Če pa se naučimo dihati globoko, bodo postopoma privreli na dan potlačeni občutki ter resnica, ki jo dušimo.

Beseda nekoč

V naši davni preteklosti smo doživljali, da beseda deluje na okolje, na vidni in nevidni svet. Povedati je pomenilo pričarati: dež, zdravje, varnost ... Uspavanke, obredne in lovske pesmi so starejše oblike poskusa, da bi delovali na življenje z besedo. Majhen otrok vse to še živo doživlja in tudi odrasli smo dojemljivi za to raven ob doživljanju umetniške besede. Moč urokov in delovanje “hudobnih misli” ter razne oblike vraževernosti delujejo prav na te arhaične usedline v človeku. Kar izgovorim, dobi moč, zaživi, kar zamolčim, bo izginilo. Zato je zanimivo opazovati, o čem mi sami neradi govorimo ...

Pogosto molčimo prav o stvareh, ki se jih najbolj bojimo. Namesto da bi se jih lotili, jih skušamo krotiti z zamolčevanjem. Iskanje čarobne besede sodi v pravljice (Sezam, odpri se!), a sodobni odrasli smo pogosto podobni otroku v iskanju čarobne formule.

Kar si rečem, je napotek

Ko izbiramo določene besede sami pri sebi, se nehote usmerjamo. Dajemo si napotke, celo naše telo se naravna na stanje, ki ga priklicujejo besede. Zato je važno, da se zavedamo, kako govorimo s seboj, kajti pogosto se nagovarjamo neprijazno in se oviramo, onesrečujemo. Dobra beseda nas približa drugim, išče rešitev, prinaša olajšanje, samoobtoževanje nas šibi. Iz kakšnih besed je sestavljen naš osebni slovar? Tisti, iz katerega jemljemo izraze za vodenje vsakdanjega življenja? Ni vseeno, kako poimenujemo dogajanje, svoje občutenje in položaj, svoje možnosti. Lahko si iztiskate preglednico o nagovarjanju sebe v prilogi.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Priloge

Besede nas vodijo

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...