Pojdi na glavno vsebino

Bedeti nad seboj

Tudi v zahtevnih pogojih lahko ravnamo lahkotno, nežno in vendar odločno.

V zahtevnih trenutkih, ob stvareh, ki nas skrbijo, v strahu in napetosti navadno podvojimo krčevitost telesa, zadržujemo dih in tuhtamo na vso moč. Nad sabo izvajamo pritisk, saj smo kot otroci to vsak dan doživljali pri starših in odraslih. Vsi smo otroci kulture, ki pozna samo pot napora in pritiska, ko se stvari zapletejo.

A prav ko je težko, naj bi varčevali s svojimi silami, saj ne vemo, koliko bo trajalo.

To ne pomeni, da delamo površno, brez občutka in srčnosti. Nasprotno, bolj smo zbrani in osredotočeni na vsak korak, usmerjeni v cilj: narediti, kar je možno, a brez prenapetosti, ki izčrpava. Pritisk je mogoče nadomestiti z zbranostjo in veliko pozornostjo do cilja.

Kateri je ta cilj? Speljati vsako uro tako, da v njej najdemo trenutek predaha, miru, stika s svojimi potrebami, in si podarimo nekaj, kar olajša telo, srca in dušo.

Potrebi smo zavetja in hrane za svoje bitje, da lahko prožno nadaljujemo in se ne zlomimo.

V težjih obdobjih ali dnevih je potrebno načrtovati pomembne, pa čeprav kratke ali celo minimalne pavze, natančno odmerjati svoj čas za hip lepote in nahranjenosti, se odločati tako, da ostaja temeljni namen kot svetilnik jasno pred nami.

Če smo na primer odločeni, da se v določenem dnevu ne želimo utruditi in iti čez mero, je poleg načrta potrebno upoštevati tudi vse nepredvideno in se odločiti, da bomo v vsakem primeru reševali svojo temeljno odločitev. Če preskočim tri pavze, potem bo četrta za vsako ceno daljša. Ta odločenost nam potem daje varnost in občutek, da lahko računamo nase, da smo svoj varuh, da se okoliščine ne bodo poigraale z nami, ker znamo narediti tisto, kar obrne dogajanje v izbrano smer.

Zato so pomembne malenkosti in zavest, kje navadno popustimo ali pozabimo nase.

Poznati svoje šibke točke je morda najdragocenejši vir moči. Če vem, kje vedno zaidem v prenapetost in na stare poti, lahko že prej poskrbim za možno podporo, pomoč, izhod vstran, ki me zaščiti, da se ne zapletem.

Kot se vedno dogaja v pravljicah, pride skozi začarani gozd tisti junak, ki si ne pusti ukrasti svoje čarobne palice oziroma si jo zna pridobiti nazaj, če jo je zapravil.

Naša čarobna palica je naša pozornost, naše ljubeče bedenje nad lastnim počutjem.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...