Pojdi na glavno vsebino

Ali vem, od kod prihajam?

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Ali vem, od kod prihajam?

Zelo nam pomaga, če si upamo pogledati, od kod prihajamo. Samo tako lahko cenimo prehojeno pot ter se ljubeče povežemo z umrlimi.

Kdor si prikriva resnico o svojem izvoru, ne more biti, kar je. In zato ničesar res ne spremeni. In ne more se povezati s pokojnimi.

Pogled nazaj ni lahek, ker si brezna v rodovni zgodbi prikrivamo zaradi samoobrambe. Misliti, da ni bilo hudo in da naša rojstna družina ni imela velikih težav, je tolažilno in življenje se zdi lažje. Ko pogledamo v globino, nas lahko postane pošteno strah. Kako biti temu kos? Zagledati silo bolečin, zamer, pohlepa, maščevalnosti, norosti, obupa, laganja, prevar, uničevanja … obenem pa čutiti, da imamo svoje ljudi radi, je velika modrost in zahteva veliko vzdržljivost. Najlažja pot je zatekanje v skrajnosti, kar marsikdo naredi: ali vse zavreči kot slabo in »opraviti s starši in družino« ali pa si govoriti, da je bilo vse lepo, in zagovarjati to iluzijo do konca.

Najzahtevnejša pot je videti vse in s svetlobo in senco živeti v miru: dobro ljubiti, spoštovati, ponesti naprej, prepoznano slabo pa odkloniti in se od tega ločiti. Opažati, iz česa vse smo se izkopali, kar je trpinčilo prednike, je možno le, če vidimo njihovo muko. Če nam uspe, da se spominjamo vse svojih mrtvih s toplino v srcu in obenem v jasnosti vsega hudega, potem pomeni, da smo uresničili povezanost onkraj časa in prostora.

To poteka celo življenje, saj nenehno odkrivamo kaj novega tako v najbližjih kot v sebi. A ko ta proces obvladamo in znamo vsakokrat spet speljati za povezovanje in obenem za poglabljanje svoje suverenosti, to ni več mučno.

Osebna zgodba je pokrajina, ki jo je treba dobro poznati in se vanjo vračati, da ne postane zanemarjena goščava, a velik del življenja lahko živimo tudi v drugih pokrajinah, ki jih obiskujemo in uživamo z vedno novimi ljudmi. Ne kot begunci ali brezdomci, ampak kot ljudje med ljudmi. Brez doma in domovine ne moremo, a obenem smo otroci sveta!


Oznake: osebni razvoj družina

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...