Pojdi na glavno vsebino

Ali ga sploh ljubim? Ali je to sploh ljubezen, kar je med nama?

Pred kratkim sem odgovorila na pismo prijateljice, ki ima občutek, da ne najde čustvenega stika z možem. On noče na nobeno delavnico, ne govori o čustvih in ga taki pogovori sploh ne zanimajo, medtem ko je zanjo to glavna življenjska tema.

Ker je to zelo razširjena pritožba med ženskami, vam posredujem nekaj svojih misli o tem.

Kritičnost žensk do svojega partnerja je v močnem porastu.

Verjetno to ni samo moj vtis, mislim, da je kar realna ocena stanja v parih. Vedno več žensk namreč išče globlji pogled vase in zadoščenje v odnosih, medtem ko pri moških ni opaziti istih teženj (tako pravijo ženske ...). Občutek imam, da nas ta razlika lahko vodi do še večje odtujenosti v partnerstvu, če ženske ne preverimo svojih nagibov in pričakovanj.

On je pač tak ….

Ženske zelo malo poznamo moški svet, ker nas v bistvu ne zanima. Mislimo, da moškega že poznamo (kaj pa je to takega???), predvsem pa smo prepričane, da je manj globok, čuteč in sposoben ljubiti, kot smo me. To moški jasno in globoko čuti. Dokler imamo vtis, da partner podcenjuje naš čusteni svet in naše potrebe, znamo samo očitati in raniti sebe in njega.

Polne zamere in bolečine živimo v nenehnem očitanju in najglobljem nezaupanju, obenem pa se trudimo biti popolne žene, da ne bo imel kaj očitati. To je huda manipulacija: obtožujem te, a skušam biti taka, da te pritisnem ob zid in da ne boš mogel ničesar očitati in da boš KRIV. In tako se množica žensk vsevprek obupno trudi za odobravanje in ljubezen nekoga, ki mu intimno ne zaupa, je do njega grenko kritična in se ne zanima za njegov pogled na stvari. Kam to pelje?

Ženske vemo predvsem to, česa nimamo, kaj pogrešamo. To hočemo dobiti. Na njem vidimo, česa ne daje, česa ni sposoben, vse si razlagamo v tem ključu. Običajno nam potem moški vrača isti odnos, kar nas seveda globoko rani.

Zakaj smo ga vzljubile?

Manjka nam poštenost, da bi šle vase in ugotovile, zakaj smo ga izbrale (nekaj zelo pomembnega nam je očitno dajal) in zakaj to zdaj ni več dobro. Pa še veliko drugih vprašanj si je treba postaviti.

Kaj je moral narediti, da je ostal ob nas kljub temu, da mu nenehno odtegujemo odobravanje? Kako doživlja, da (Nenadoma? Od kdaj?Zakaj?) ni več čudovit za nas.

Koliko je res dobil od nas za svojo rast?

Koliko poznamo njegove sanje in ga podpiramo?

Ali smo res tako nežne in rahločutne in pripravljene na dialog in vse slišati, kot mislimo?

Kako bi se odzvale če bi nam povedal, kje vse smo ga kdaj prizadele, in izlil vsa svoja čustva … in priznal, da dvomi, ali nas še ljubi?

Ali je on pravi?

Po zadnjih raziskavah v Italiji je zelo veliko žensk (in ne le moških) nezvestih ali pa vsaj razmišljajo o drugačnem ali idealnem partnerju, s katerim bi bile srečnejše.

Tisti, ki živi z nami že nekaj časa, se ne more kosati s priložnostnimi oboževalci in srečanji, v katerih nam nov moški ponuja svoje oboževanje in opojne občutke izjemnosti.

Tistih, ki so nas pripravljeni osrečevati kakšen teden ali mesec, nikoli ne manjka. In tudi v nas nikoli ne manjka želje, da bi se videle, kot nismo: nova strastna ljubezen nam vrača veličastno sampodobo ženske, ki zna predano in neizmerno ljubiti in biti popolnoma drugačna z drugačnim človekom. Zdi se, da nenadoma zmoremo globoko čutiti, prejemati in dajati ... da se ne bojimo čustev in da verjamemo vase, v moškega, v življenje. Skratka, sebe doživimo take, kot bi si želele biti v realnosti. A dejstvo je, da take nismo … pa ne zaradi vsemogočnega-napačnega partnerja, ki je vsega kriv, temveč zaradi lastne nesposobnosti, da bi živele bogato, močno, pristno in ustvarjalno vsakdanjost. Partner lahko le sodeluje v negativnosti, ki jo izbiramo tudi same.

Ljubezen zacveti v skromnosti in resnici. Prvi korak, ki ga lahko naredimo za svojo ljubezensko potešenost, je, da se vprašamo, koliko resnično znamo čutiti, ljubiti, prejeti in dati v najintimnejšem odnosu, ki obstaja. Dokler si ne pridemo pošteno na jasno glede tega, spraševanje o tem, kaj čutimo do njega, ne more biti iskreno. To je namreč tako, kot če bi očividca, ki je poln rasističnih predsodkov, spraševali, kaj točno je videl na ulici, in pričakovali verodostojne podatke.

Ko neham biti žrtev, manj trpim

Ko si prevzamemo svoj del odgovornosti, se zgodi nekaj lepega: nehamo intenzivno trpeti, ker nismo več v položaju nemočne žrtve in vidimo nove možnosti. Odpre se še drugačen pogled in nismo več v temni jami. Zagledamo, da smo delale vedno eno in isto, ne pa poskušale vedno kaj novega. Dojamemo, da ni razloga za obup, ker smo v resnici neštetokrat poskusile isto varianto, obstaja pa jih neskončno več. Tako se upanje prebudi in dobimo moč za nova iskanja. Predrami se tudi občutek za njegova iskanja, za njegovo pripravljenost. Če obstaja (in največkrat obstaja), lahko začnemo končno odkrivati moža, partnerja, moškega ob sebi. Dokler smo otroško nemočne, ne vidimo ničesar razen svoje zamere, prizadetosti in dolžnosti drugega, da vse to poravna za nazaj in za naprej.

Kaj vse je v nas

Na tej poti ženska odkrije v sebi veliko trdega, neizprosnega in hladnega, celo kruto nepravičnega. Ko se odpovemo prepričanju, da vemo, kaj naš moški misli in čuti, začnemo preverjati svoje vtise in se odpremo poštenosti in resnici. Postopoma spoznamo, da največkrat moškemu pripisujemo misli in občutke, ki jih sploh nima. Da ga prepogosto sploh ne opazujemo in ne čutimo. Dojamemo, da lahko veliko dobimo, če iščemo s srcem. Potrebna je skromnost, potrebno je čisto in pogumno srce, ki ne odneha. Ne govorim o podrejenosti, o požiranju česarkoli, o samoodrekanju, kar vse vodi v zlaganost, govorim o pripravljenosti, da se res odpremo zaupanju in gremo iskat izgubljeno ljubezen skozi plamene strahu in bolečine.

Noče na delavnice in v terapijo

Neprestano srečujem ženske, ki se pritožujejo nad možmi in mislijo, da bi jih morale spraviti na delavnico ali v terapijo, kjer bi jih naredili čuteče in odprte. Toda tja jih lahko kvečjemu povabimo. Pojdimo najprej tja same in odkrijmo svojo odprtost in rahločutnost ...

Ni nujno, da je on ob nas, ko hodimo svojo pot. Delavnice ali terapija so samo EDEN od načinov, da čustveno zorimo in se zbližamo, sploh pa ne edini. Delavnica je vaja za tisto, kar je potrebno skupaj in enakopravno potem resnično izpeljati, ne servis za popravljanje drugega ali odnosa. Mnogi moški bi raje umrli kot šli na kakšno delavnico, a so pripravljeni narediti vse za svojo ženo ... ko bi le ona znala dojeti, kaj je v njihovem srcu.

Skratka, ženske lahko samostojno gradijo vero vase in potem vnašajo svojo novo občutljivost v odnos z moškim. Največkrat se bo pokazalo, da se bo partner začel spreminjati in nam dajati prav tisto, kar tako hrepeneče čakamo. Morda bomo tudi same znale uživati na nov način, kar daje, in ne bomo več podcenjevale, kar prejemamo. Če nas ima resnično rad, bo v novi odprtosti in toplini, ki je bomo sposobne, lahko odložil svoje obrambe. Prepričal se bo, da ne ocenjujemo več, ali je na višini naših zahtev, dovolj globok in čuteč, pripravljen na spremembe, vreden naših pričakovanj ...

Počutil se bo enakopravnega v svoji drugačnosti, ker spoštujemo, da izbira svoj način izražanja sebe in svojo pot razvoja. Morda nam je njegovo iskanje tuje, neprivlačno, nedostopno, prepočasno. A brez tega ne bomo mogle dočakati njegovega spoštovanja do vsega, kar nas zanima, a njemu zveni tuje in nedostopno.

Za konec

Navadno se pokaže, da je odnos še živ, vitalen, sposoben, da na novo odžene sveže zelenje in zacveti. Ali je to mogoče ali ne, bomo vedele šele tedaj, ko bomo naredile vse, da odkrijemo resnico o sebi v tem odnosu in in o njem ob nas.

V vsakem primeru bo vredno iti skozi težki proces uvajanja v resnično ljubezen: ali najdemo novo srečo v odnosu, ki ga že živimo, ali pa se usposobimo za nov odnos, v katerega bomo vstopile resnično pripravljene in z jasnimi očmi.

Predvsem pa bomo našle sebe, kot resnično smo, in svojo ljubezensko moč.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...