Pojdi na glavno vsebino

Članki

Drage bralke in bralci, arhiv vseh člankov je odslej nedostopen in bo na voljo v zborniku, ki ga boste lahko naročali.

Novi tedenski članki bodo vidni kot povzetek, celoten članek pa bo na voljo v zborniku, ki bo izhajal dvakrat letno.

Saj bo minilo

Obstaja vrsta ljubeznivih ljudi, ki se na vsako bolečo izkušnjo odzivajo z nasmehom in prepričanjem, da bo minilo. Po eni strani jim to pomaga, da ohranjajo veselje do življenja in drugim ne težijo, po drugi pa jim preprečuje, da bi se podali v odkrivanje razlogov za ponavljajoče težave in ne opazijo možnih rešitev. Skratka, nasmeh je povezan s stiskanjem zob. Cena za vzdrževanje take sončnosti je zelo visoka. Ko spoznamo dragocene sadove ukvarjanja z vero vase, se temu izognemo in naše veselje postane pristno in neobremenjeno. Sadovi temeljitega ukvarjanja s težavami rojevajo semena radosti, površen optimizem za semena stisk.

Prostor za dušo

Večina ljudi se ne zaveda globokega pomena tega, da zvečer pregledamo dan in presodimo, koliko je bilo v njem trenutkov, ko smo se počutili žive, radostne ali prijetno izzvane v novem odkritju. Razživijo nas namreč srečanja, ki so odgovor na naše najgloblje potrebe. Tako prepoznavamo smisel svojega življenja. Usmerjeni v dolžnost, voljo in zahtevnost in brez stika z viri moči izgubljamo smer. Imamo na svojem dnevnem urniku večerni prostor za dušo? Samo tam lahko opazimo praznino in ugašanje in samo tam se lahko odločimo, da ukrepamo.

Usmiljeni Samarijan

V znani zgodi o usmiljenem človeku navadno prezremo pomemben del sporočila. Važno je, kar dobri človek naredi, a za nas je še pomembnejše tisto, česar NE dela: ne pričakuje, da bo naredil vtis, ne sprašuje se, koliko je drugi sam soodgovoren za nesrečno stanje, ne presoja ozadja in ne poskuša usmerjati ranjenega človeka in njegove poti. Ne sili se pomagati, če tega ne čuti kot pristen nagib, da nekaj stori zastonj. Ne domišlja si, da bo kaj rešil in vplival na usodo drugega, Izbral je svoje dejanje in ve, zakaj tako ravna. Kaj bo podarjeno obrodilo, to prepušča drugemu.

Trudim se zate, ti pa nič!

V naši predstavi, kaj je za drage ljudi dobro, svarimo in delimo nasvete, kujemo boljše načrte od njegovih … Namen je drugemu preprečiti, da bi si škodil in trpel. To prizadevanje se zdi ljubeča skrb, pozornost, dajanje. A žal to ni. Ker ne dosežemo nič, si razlagamo, da smo naredili premalo, in pritisk povečamo. Ta pot vodi v vedno globlje razhajanje in bolečino. Le podpiranje tega, kar drugega krepi in veseli, prispeva k temu, da lažje nosi svojo stisko in ceni našo bližino. A najti način, da ga nezahtevno podpiramo, obenem pa se ne odpovedujemo sebi, je prava umetnost.

Moč čistega namena

Ko se več ljudi poveže v čistem namenu, se rojeva izjemna moč delovanja. V ljubezenski dvojini se rodi otrok, utelešeno srečanje, ki ponese v svet vzdušje para. V delovnih odnosih pa se rojevajo zamisli in moč za izpeljavo ustvarjalnih načrtov, na katere se svet odzove, ker imajo v sebi silo življenja. Edino vprašanje, na katerega si je treba odgovoriti za zagotovljene sadove, je: kako doseči ta čist namen v vseh vpletenih in kako negovati odnose, da mu služijo.

Izbrati in obdržati smer

Izbrati svojo pot bi bilo preprosto, če bi zmogli troje: jasno občutiti svoje želje, se jim srčno posvečati in na vsakem koraku opaziti, kaj je možno narediti, kje pa je trenutno pot zaprta. Navadno se niti ne zavedamo, koliko vlagamo v svoje slabo počutje! Delati po starem gre samo, pa čeprav je mučno, vse je že avtomatizirano: slaba volja, obtoževanje drugih, jeza nase, občutki neuspešnosti. Vsa ta nesrečnost teče kot po olju in se kar sama zažene vsak dan kot dobro utečen program. Začnimo raje vlagati v čutenje sebe, v zvestobo svojemu razjasnjenemu namenu. Vabljeni na januarsko delavnico Izbrati svojo pot, vabljeni v prebujanje SMERI v sebi.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...