Članki
Drage bralke in bralci, arhiv vseh člankov je odslej nedostopen in bo na voljo v zborniku, ki ga boste lahko naročali.
Novi tedenski članki bodo vidni kot povzetek, celoten članek pa bo na voljo v zborniku, ki bo izhajal dvakrat letno.
Rušilnost drugih
Neprijazen, oster, celo surov odziv nas vedno prizadene, kar je dobro. Pomeni, da smo občutljivi za rušilnost v drugem in da si želimo bližine čutečih ljudi. V surovem nastopu je skrit (psihofizični) udarec, čeprav gre samo za besede ali grožnjo. Želimo si varnosti, a to zahteva delo, saj je skrb za naše počutje naša odgovornost. Se počutimo žrtev? Ta drža gotovo ne prinaša dobrih zamisli za odziv, ki nas res lahko zaščiti. Kako do načrta za lastno varnost?
Kar te boli, bo ranilo drugega
Bolečina se zelo rada spremeni v zamero do povzročitelja. Bolj smo ponosni in bolj bi radi verjeli vase, težje vidimo svojo odgovornost. Le lastno trpljenje nam je očitno. V globini se začne proces rušenja drugega. O tem, koliko zaznavamo povezavo med bolečino in zamero, je vredno resno razmisliti, ko se želimo osebno razvijati.
Kako to deluje name?
Telesu je vedno jasno, kdaj mu je dobro, saj občuti, ali živimo po svoji organski in stvarni meri ali ne. Organske, fizične zaznave so najpristnejša povezava z našimi ključnimi potrebami za Življenje. Zakaj tako težko sproti opazimo, kaj se nam dogaja?
Ranljivost kot orožje
Čista ranljivost doseže, da v bolečini iščemo podporo sorodnih duš in vračanje v moč. Nepoštena ranljivost se razkazuje, da bi drugega obtoževala. Opazujmo sebe in druge. Kam se usmerjamo, ko smo prizadeti? Smo v svoji ranljivosti čisti? Je drugi, ki kaže svojo bolečino, čist? Kakšno ozračje nastaja?
Veselje do življenja
Veselje seveda pripada čistim ljudem, ki jih ne greni upravičeno težka vest, a ne samo njim. Pripada tudi vsem, ki odprto sprejemajo dejstvo, da so zmotljivi in izpostavljeni zmotam. Toplo srce nima pred seboj nemogočih nalog. Vesel človek prizadevno drobi po svetu s svojo živo hojo, v kateri ni naprezanja in krčevitosti, nosi ga srčni veter ljubezni do sveta in ljudi. Odkrivajmo izjemno ustvarjalno moč sposobnosti, da se veselimo, a tudi razloge, da tega včasih ne zmoremo ali celo nočemo. Zato vabljeni v Bohinj, v iskanje izvira čistega veselja.
Dar za dvig
Ko dojamemo, da smo delali kaj zelo narobe in povzročili bolečino, se sproži naravna težnja, da bi zbežali, se skrili in obupali. Bežimo pa tudi pred darovi, ki bi nam pomagali! Življenje zajema iz obilja in ne deli dobrega le po zaslugah. Zato nam ne le vrača, kar smo dobrega delali, ampak daje tudi zastonj. Ko smo na dnu, nenehno ponuja priložnost, da bi kljub večjim ali manjšim uničevalnim dejanjem dobili vso potrebno podporo za spremembo smeri in dvig. Kako to uresničiti?
Ne odpiraj teme, ki ji drugi ni kos
Nekdo mi pripoveduje o sebi in meni je kmalu jasno, kaj ga muči. Njemu ne. Toži o svoji bolečini, a je očitno, da je noče razumeti. Žene me, da bi povedala. Tako preprosto je, tako jasno, kje se zapleta! Samo stavek, dva … pa mu razjasnim, kje je vozel! Ta skušnjava, da bi drugemu razkrili, kaj ga muči, nam je vsem dobro znana. Kako biti ob drugih brez poseganja, a ne pasivni? Kako tiho prisluhniti nad temno vodo drugega? Kako smo lahko drugače prisotni, kako lahko naša bližina gradi odnos, ko je napeto?
Nekaj minut o odnosih.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah je objavila kratek posnetek o veščinah za odnose po predavanju, ki sem ga imela tam isti dan. Imajo pa tudi veliko drugih kakovostnih posnetkov, lahko si jih ogledate.
Starševski pritisk: »Preberi, ker ti bo koristilo …«
Nekateri starši (z najboljšim namenom) odraslim otrokom nastavljajo knjige in vabila, ker jim želijo pomagati. Dobro predavanje, odličen avtor … naj torej slišijo koristne stvari, da jim bo lažje živeti in da bodo našli pot! Toda nikomur ne more biti toplo in varno ob nas z nami, če delujemo tako. Tudi nam ni lepo, če nam kdo razlaga, kaj bi nam dobro delo in nam predaja svoje recepte za to in ono … Za srčno povezanost s svojim otrokom je treba ubrati drugačno pot. Na veri vase metoda predvideva, da postopoma opažamo, kdaj izvajamo na druge pritisk, kako to deluje in kaj povzroča tudi v nas samih. Učimo se korakov, ki omogočajo zbližanje, a globoko spremenijo predvsem nas same.
Delam na sebi!
To izjavo pogosto slišimo. Ljudje hrepenijo po izhodu iz stiske, zato berejo knjige, se pogovarjajo, razmišljajo ... Včasih gredo na predavanje. Poskusijo kratek tečaj o preboju. To imenujejo delo na sebi. Toda delati na sebi ne vpliva na naš razvoj, če vanj niso polno vključeni drugi. Ker je to zahtevno, ljudje večinoma raje delamo na svoji lastnoročno izdelani predstavi o sebi ne na sebi, kot v resnici delujemo v odnosih. Sami si postavimo diagnozo in sami določamo, kaj je treba popraviti … mimo drugih. V delu z drugimi, ki tudi iščejo resnico, je zelo drugače. Opazimo, kaj različni drugi prebujajo v nas, česar sami ne bi mogli odkriti v sebi. V krogu iskrenih ljudi opazimo tudi, kaj prebujamo v drugih, ker nam bodo to iz srca povedali. To je potem rast: odkrivanje neznanega, pot skozi gozd čutenja in skrivnosti naše globine ob drugih, ki v nas premikajo sloje nepoznanih občutkov, čutenje brez kraja … na skupni poti v več življenja. Vabljene, vabljeni v skupno, prepleteno ozelenevanje, v bohinjski teden. V prebujanje še nedoživete vere vase.