Hvala Meti, ki jo je oblikovala, in Rikiju, ki jo je postavil.  Kar nekaj mesecev smo  iskali prave rešitve! Hvala tudi moji ljubeči družini, možu in otrokom, ki me podpirajo in so že od prvega dne verjeli v moje načrte, kukali na spletno stran, šteli obiskovalce  in prisrčno komentirali.  Hvala tudi Josipi Prebeg, ki ji dolgujem ogromno uvidov, misli in idej, ki se pojavljajo na tej strani. Hvala vsem ženskam iz skupin Blagor ženskam, iz delavnic in od vsepovsod, ki mi pišejo, sodelujejo, predlagajo vsebine ... in moškim, ki se oglašajo in mi pomagajo, da bolje razumem moški svet.

Še nekaj o meni za tiste, ki me ne poznajo.

Rodila sem se v Loki pri Zidanem mostu leta 1953, živim pa v Sesljanu pri Trstu. Diplomirala sem iz filozofije, psihološka smer. Sem poročena in imam tri odrasle otroke (ali oni mene ...). Že dolga leta poučujem na slovenskem liceju Slomšek. Ukvarjam se z esejistiko, literaturo, predavanji in delavnicami ... in pišem tole spretno stran.  V rubrikah najdete  že več kot tisoč strani gradiva in vsak teden dodam kaj novega, saj je življenje res polno vzpodbud. Najbolj me zanimajo otroštvo, psihologija telesa in odnosov ter kultura miru.

Pa še nekaj bolj osebnega.

Veselijo me (kot ste že razumeli ...) rastline v cvetju, ptice, male gozdne živali, voda v vseh oblikah, od rose do megle, od kapljic do morja. Rada imam čebele, trave in debla, vijolične odtenke, vanilijo, otroške igrače, večerni zrak in jutranje zvezde. Vsega tega Meta seveda ni mogla narisati in spraviti sem! Tudi izvir, ki napaja ta spletni vrt, je skrit, a žubori pod drevesi in poznajo ga vse male živali, ki so tu doma, in vse korenine.  Tudi ljudje se tu lahko odžejamo in če prisluhnete, ga lahko zaslišite v sebi. Neustavljiv  je, tiho ali radoživo se oglaša noč in dan in v vsakem letnem času.

Tu nihče ni prestar, nikoli ni prepozno in nikoli se nikamor ne mudi.

Vse počaka in naša semena so na varnem.

Vsi lahko čuvamo svojo živo nedotaknjenost, vsi jo lahko najdemo, saj smo v njej  doma.