pesmi in misli za notranji mir

Sončni mrk

Obdobja zastoja in mraka niso zaman.

Zdaj vidiš samo to,

da ne siješ več.

Črna krogla se je zavalila v zenit,

črno je cvetenje poldneva.

Tvoji žarki v snopih

razmetani naokrog

kot nesmiselna žetev.

A razbeljena semena

že divjajo skozi temo

do tebe.

Nočna setev te je oplodila

materinska dlan

odgrinja zastrto obzorje.

Nebo se premika

prsi ti sijejo

samo mrk je bil

mrk brez prihodnosti.

Sorodni članki

KOT ŠE NIKOLI

Ko smo bili majhni, nas žal niso poslušali. Niso mogli, niso znali, niso hoteli ... ali je važno? Važno je le, da danes obstaja kdo, ki to hoče ...

Dvomim v svojo vrednost ...

Dvom v lastno vrednost je povezan z najrazličnejšimi oblikami nemoči, v katerih se je izkazalo, da je bil ves trud zaman. To smo najbolj boleče ...

Postarani in še vedno neljubeči starši

Zadnje čase sem slišala za kar nekaj trpkih zgodb o sožitju med starši, ki svojih otrok niso znali ljubiti, so pa že zelo stari, in njihovimi ...

Naj pride pomlad

Vsak letni čas nas navdihuje na poseben način. Najbolj polno zaživimo, če se zlijemo z naravnimi silami vsakega obdobja posebej. Pomlad dviga tako ...

Priklicati koga

Kako doseči, da se k nam vrnejo ljudje, ki so zbežali od nas, ker niso bili ljubljeni?